Postopek izdelave skejt sklede
Skejt deske so fantastičen material za ustvarjanje najrazličnejših unikatnih izdelkov. Vsak kvaliteten skejt je sestavljen iz sedmih plasti javorjevega lesa, ki načeloma prihaja iz Kanade. Plasti so pogosto obarvane z različnimi odtenki barv, kar predstavlja odličen material in neomejene možnosti za ustvarjanje.
Zakaj so plasti obarvane? Nisem prepričan. Nekateri pravijo, da to naredi deske trdnejše in odpornejše, drugi so mnenja, da je to zato, da je že na prvi pogled razvidno, da je deska sestavljena iz sedmih plasti – to pomeni, da je deska kvalitetna. No, jaz pa sem, malo za šalo malo zares, mnenja, da so deske obarvane zato, da lahko po njihovi uporabi iz njih izdelam unikaten izdelek z zanimivo zgodbo.
Izdelek z zgodbo?
Predstavljaj si, kaj vse se je s temi deskami dogajalo, preden iz njih izdelam pisano skledo, verižico, uhane, svečnik ali kaj drugega. Skejterji in skejterke so na njih preživeli ure in ure vztrajnosti, izvedli na stotine neuspešnih poskusov različnih trikov, ter začutili neskončno veselje ob uspešno izvedenem triku. Seveda je bil marsikateri skejt priča tudi kakšni poškodbi. Zaradi vseh čustev, ki so povezana s skejti menim, da bi bilo resnično škoda, če bi deske po uporabi končale na smetišču, ko pa lahko iz njih izdelam nekaj trajnostnega, unikatnega in estetskega s sentimentalno vrednostjo.
Kako iz skejta izdelam pisano skledo?
Vse se začne z odsluženim skejtom, ki mi jih v zameno za malenkost, narejeno iz njih podarijo skejterji iz več koncev Slovenije. Skejti, ki jih dobim so zelo obrabljeni, nekateri zlomljeni, nekateri izgledajo še čisto OK, vendar pa je struktura skejta s časom izgubila tisto prožnost, ki je potrebna za izvajanje trikov, zato je bil čas za menjavo (skejterji že vedo zakaj je temu tako).
Takšnemu skejtu najprej odstranim ‘griptape’ (tega potem ponovno uporabim kot brusni papir), sledi brušenje laku in vrhnje plasti barve, kar je pomembno, zaradi kvalitetnega lepljenja desk. V naslednjem koraku deske razrežem na želeno velikost, nato na vsako izmed njih nanesem dovoljšno količino lepila, po tem pa deske s hidravlično dvigalko stisnem v posebni preši. Deske morajo v preši ostati vsaj 24 ur, da se lepilo dobro posuši.
Tako! Material je pripravljen na struženje! Pritrdim ga na stružnico in med hitrim vrtenjem z dletom počasi odstranjujem milimeter po milimeter lesa – zunanjost sklede začne dobivati obliko, hkrati pa začnejo nastajati čudoviti pisani vzorci. Ko je zunanja stran končana, skledo obrnem in izdolbem še notranjost. Sledi brušenje, najprej z grobim in potem z vedno bolj finim brusnim papirjem, nanos treh slojev zaščitnega rastlinskega olja ter poliranje z balzamom iz čebeljega voska.
Zadnji korak, preden lahko takšno skledo dodam v spletno trgovino je odtis Mojster Jaka loga.
Postopek izdelave sklede iz lesa
Moje sklede, ki so popolnoma okroglih oblik izdelujem s postopkom ročnega struženja. Pri struženju lesa uživam od samega začetka, ko les vpnem v stružnico pa do zaključnega poliranja. Všeč mi je, ko izdelek začne dobivati obliko, hkrati pa se v njem začnejo pojavljati barve in vzorci, ki jih je pred začetkom dela nemogoče predvideti. Ti vzorci in barve me vedno znova impresionirajo in dvomim, da se bo to kdaj spremenilo.
Pri svojem delu najprej uporabim motorno ter tračno žago za pripravo materiala, stružnico in nekaj različnih dlet. Poleg tega pa uporabljam še vpenjalno glavo za stružnico, brusilnik dlet, ploščo za ponovno vpenjanje in še cel kup pripomočkov, ki pripomorejo k temu, da je končni izdelek kvaliteten.
Za struženje so primerni skoraj vsi listavci, saj v njih ni smole. Fantastični vzorci in teksture so v orehu, jablani, slivi. Lepi izdelki nastajajo tudi iz javorja, jesena, hruške in češnje, poleg naštetih pa obdelujem tudi brest in brezo. Prav vsak les je edinstven. In če me kdo vpraša kateri je moj najljubši? Hmm, težko vprašanje – mogoče oreh, ali pa jesen.
Kakšen les se najlažje struži?
Najraje stružim svež les. Torej les, ki je še zelo vlažen in prožen. Zaradi tega je struženje lažje in dletom bolj prijazno kot struženje suhega, trdega lesa. Vendar pa izdelka iz svežega lesa ne končam takoj, pač pa izdelam polizdelek, katerega stene so debele od 2 do 3 cm, oblika pa je določena ‘na grobo’. Takšen polizdelek premažem z voskom za enakomerno sušenje, ter ga za nekaj mesecev odložim v škatlo z ostružki – tukaj poteka počasno sušenje. Po nekaj mesecih z merilcem vlage odčitam vsebnost vlage v lesu in ko je odstotek lesne vlage nižji od 12%, je izdelek dovolj suh za zaključno struženje, brušenje ter poliranje.
Zakaj izdelka iz svežega lesa ne končam takoj?
Med procesom sušenja se les ne suši enakomerno – iz nekaterih delov vlaga izhlapi hitro, medtem ko se drugi deli lesa sušijo bistveno daljši čas. Zaradi te neenakomernosti sušenja se les zvija in spreminja obliko, kar mnogokrat povzroči, da les poči – tega pa pri izdelavi mojih izdelkov ne želim. In ker se les zvije, je zelo pomembno, da ima polizdelek dovolj debele stene, da lahko v fazi zaključne obdelave iz njega ponovno naredim popolnoma okroglo obliko.
Po nekaj mesecih počasnega sušenja je polizdelek pripravljen na zaključno obdelavo. Skledo ponovno vpnem v stružnico, zavrtim in z dletom oblikujem končno obliko izdelka. Ko mi je oblika všeč skledo še zbrusim, zaščitim z naravnim oljem in spoliram z balzamom za les, ki ga iz domačega čebeljega voska izdelujem sam. Za piko na i na dno sklede odtisnem še Mojster Jaka logo in skleda je pripravljena na novega lastnika.
Postopek izdelave nakita iz odsluženih skejt desk
Pri izdelavi skled iz skejtov v fazi priprave materiala nastane kar nekaj odpadnega materiala oz. odrezkov. Dolgo sem te odrezke shranjeval v veliki škatli pod mojo delovno mizo in premišljeval na kak način bi jih lahko uporabil. Pri mojem delu in v življenju nasploh mi je namreč zelo pomembno, da zavržem čim manj stvari.
Po tem, ko je bila prva škatla s temi odrezki polna in sem začel polniti še drugo, mi je idejo dala mama. Poskusi narediti obesek za verižico, z veseljem bi ga nosila, je rekla. Ideja se mi je zdela fantastična in res sem ji izdelal obesek za verižico nad katerim je bila navdušena.
Izdelavo obeskov za verižice in uhane začnem na tračni žagi, kjer material najprej obrežem na približno velikost in obliko, nato jih z večnamenskim orodjem za oblikovanje spravim v končno obliko in na koncu še ročno pobrusim najprej z grobim in postopoma z vse bolj finim brusnim papirjem. Zadnji korak, preden obeske namestim na ogrlice in kaveljčke za uhane pa je nanašanje balzama za les, ki ga iz domačega čebeljega voska izdelujem sam. Po nanosu balzama je material dolgoročno zaščiten pred različnimi vplivi, barve pa še dodatno zažalijo in me vedno znova navdušijo.